Enkrat med nevihto proti večeru je zmanjkala elektrika. Bilo je že temno in potrebovali smo kakšno svetilko. Mož se je spomnil, kami je pospravil ročne svetilke, ko smo se vrnili iz izleta v jamah.

Po spominu je tipal v hodniku omaro in otipal tudi ročne svetilke v njej. Vzel je eno in čez nekaj časa sem slišala, da ne deluje. Potem je vzel še drugo, malo je posvetila in potem je kmalu ugasnila. Imeli smo še eno in tudi ta je svetila z zelo medlo svetlobo. Malo smo si pomagali z njo, da smo se namestili v sobi in mož je za vsak slučaj pregledal še varovalke, čeprav se je videlo, da je vsa ulica v temi. Sedel je k nam na fotelje in rekel, da bomo prva stvar, ko gremo v trgovino, kupili nove ročne svetilke, saj , ko jih potrebujemo, nimamo nobene. Strinjala sem se z njim. Nazadnje smo jih potrebovali kar dolgo časa, ko smo hodili po jamah in si ogledovali znamenitosti. Takrat bi morali odvzeti ven baterije in kupiti nove. Mož je rekel, da bi lahko kupili bolj kvalitetne svetilke, saj sedaj trg ponuja že marsi kaj. Te so bile že res stare in so po moje odslužile svoje. Kmalu prej kot v pol ure se je vrnila elektrika, čeprav se mi je zdelo, da je ni bilo celo večnost. Mož se je takoj dal na računalnik. Preden ga je zagnal, je porabil kar nekaj časa. Odprl je stran z ročnimi svetilkami in si jih ogledoval. Primerjal je njihove lastnosti, saj se mu je pokazalo veliko različnih svetilk. Pregledoval je lumne, vzdržljivost, velikosti ter možne načine svetljenja. Nekatere so bile tudi vodoodporne. Mož je rekel, da bo izbral najboljšo svetilko ampak ne samo eno, kupil jih bo več.

Najprej za nas doma za vsakega eno in nato še bo imel eno v garaži in eno celo v avtomobilu. Ko se zgodi, da jo potrebuješ, ni časa jo iskat zato mora biti vedno pri roki. Potem pa jih je naročil kar po spletu.…