Veda o koži in njenih boleznih se imenuje dermatologija, ki ima dolgo in zanimivo zgodovino, ki sega vel stoletij nazaj. Čeprav so se ljudje z boleznimi kože ukvarjali že v starem Egiptu in Grčiji, se je dermatologija kot samostojna medicinska veda začela razvijati v 18. in 19. stoletju.

Prve prave zapise o kožnih boleznih najdemo v Parizu, kjer je francoski zdravnik v znameniti bolnišnici ustanovil prvi oddelek, namenjen izključno raziskovanju in zdravljenju kožnih bolezni. V 19. stoletju pa je dermatologija začela hitro napredovati, predvsem zaradi razvoja mikroskopije, ki je omogočila natančnejše preučevanje strukture kože. V 20. stoletju so se pojavile prve specializirane klinike in medicinski pripomočki, s katerimi so zdravniki lahko odkrivali spremembe na koži še pred pojavom resnih simptomov. Danes dermatologija zajema veliko več kot le zdravljenje izpuščajev in alergij. Je ena najpomembnejših vej sodobne medicine, saj igra ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju kožnega raka, katerega pojavnost iz leta v leto narašča. Med najnevarnejšimi oblikami je melanom, ki lahko ob pozni diagnozi hitro postane smrtno nevaren. Statistike kažejo, da se število primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih močno povečuje, predvsem zaradi pretiranega izpostavljanja soncu in uporabe solarijev. Zato danes dermatologi niso več le zdravniki, ki predpisujejo kreme, temveč specialisti za preživetje. S sodobnimi diagnostičnimi metodami, kot so digitalna dermatoskopija, biopsije in računalniško spremljanje pigmentnih znamenj, lahko odkrijejo rakave spremembe že v najzgodnejši fazi, ko je zdravljenje še povsem uspešno. Pomembna naloga, ki jo ima dermatologija je tudi osveščanje javnosti o zaščiti pred soncem in rednem samopregledovanju kože. Preventiva, kot so uporaba zaščitnih krem, izogibanje soncu v najmočnejših urah ter redni pregledi pri dermatologu, lahko bistveno zmanjšajo tveganje za nastanek kožnega raka.

Danes je tako postala mešanica znanosti in preventive. Pomaga ohranjati zdravje in videz kože, hkrati pa rešuje življenja, še posebej v času, ko je smrtnost zaradi njega vse večja. Pri samopregledih pomaga tudi pravilo ABCDE (asimetrija, rob, barva, premer, evolucija), ki opozarja na sumljive spremembe znamenj.