Ste že spoznali koga, ki je v srednjih letih začel ponovno študirati, je menjal poklic ali se začel ukvarjati z novimi izzivi? Lahko bi rekli, da je to čisto nekaj normalnega za srednja leta. Marsikdo, ko pride v srednja leta, se znajde v dilemi. Nekaterim odrastejo otroci in imajo kar naenkrat preveč časa in jim to ni všeč. Spet drugi pa se sprašujejo, če je to to, kar so dosegli in po navadi želijo več.

Osebna rast in novo prebujanje

Tako sem tudi sama prišla v leta, ko se mi je začelo to dogajati. Najprej nisem točno vedela, zakaj je tako, pa sem hitro spoznala, da imam več časa. Pri meni je šlo zato, ker je hčerka odrasla in nisem rabila 24 ur skrbeti zanjo. Ker sem res veliko časa posvečala njej, se mi je to precej spremenilo. Sedaj sem imela čas in videla sem, da moram nekaj narediti. Tako se je začela moja osebna rast. Ni šlo hitro, kajti na začetku sem bila zmedena, kaj si želim, koliko časa imam in kako bom vse skupaj izvedla. 

Ko je človek navajen, da ima nekako podobne dneve, potem je vsaka spremembna lahko stresna. Tudi pri meni je bila, vendar sem vedela, da je osebna rast nujno potrebna. Ni bilo več poti nazaj, morala sem naprej in sem tudi šla. Čeprav ni bilo lahko, kajti vsaka spremembna je bila zame stresna, najraje bi ostala doma in to je to. Zavedala pa sem se, da bom tako postala žalostna in zamorjena oseba. Tega pa si nisem dovolila. V meni je rasla osebna rast in lahko vam povem, da sem ponovno začela hoditi v šolo. Ja, kmalu bom dobila nov naziv in prav srečna sem. Našla sem svojo pot za naprej, ki me osrečuje. Danes se moja osebna rast ni končala, še vedno rastem.